Česa se tako oklepam, ko pa nič ni moje.
Vse je samo na izposojo.
Le za čim se ženem?
Čemu kopičim, ko pa bom prav vse pustila tu?
Kam hitim?
Vse, kar potrebujem je ta trenutek.
Če se samo malo zaustavim in zadiham, občutim po(po)lnost trenutka zdaj.
Vse, kar je resnično pomembno, imam na dosegu roke.
Iz niča sem prišla in v nič se povrnem.
In to daje smisel celotemu obstoju.
