Prav nič.
Kaj bom nesla s seboj, ko bom odšla?
Prav nič.
To telo, s katerim se tako istovetim, ne bo šlo z menoj.
Hiša, avto ali kar sem v tem življenju ustvarila, pridelala?
Ne.
Vse bo ostalo tu.
Odšla bom popolnoma brez prtljage.
Bi si pa želela, da gredo z menoj vsa spoznanja, do katerih sem prišla.
Tista notranja odkritja, do katerih so me pripeljale težke situacije v življenju.
Tista sladkoba, ki jo življenje nudi, ko je najbolj hudo.
Zavedanje.
To bi res želela, da ostane nekje v moji duši zapisano.
Z leti postaja življenje vse lažje.
Vedno več stvari odpada.
Kar se je nekoč zdelo tako pomembno, zdaj sploh ni.
Kaj šele bo?
Kaj bo sploh še ostalo?
Vedno manj.
A notranje bogastvo je vedno večje.
Zato- bi si res želela nesti s seboj-zavedanje preprostosti življenja,
